Če bi za vsak film (ja, temu težko rečem dokumentarec) pisal recenzijo, bi mi to vzelo preveč časa. Tokrat pa gre za nekaj več. Po seriji smešnih, slabo utemeljenih ter vidno napihnjenih dokumentarnih filmov kot so Supersize me (2004), Forks Over Knives (2011), Cereal Killers (2013), Fed Up (2014), What the Health (2017), The Magic Pill (2017), ki propagirajo samo en način prehrane, je tokrat očitno, da je The Game Changers posnet na višjem nivoju. Ima še več promocije, še več sledilcev in zdi se, da pušča velik pečat.

 

Kaj je drugače?

Priznam, da sem si The Game Changers ogledal v kar 6 poizkusih oziroma v 5 dneh. Nobenega od zgoraj naštetih filmov namreč nisem mogel gledati več kot 20minut. Zakaj? Težko gledam izmišljotine in zavajanja. Prav tako cenim svoj čas do te mere, da se izogibam takšni vsebini.

Zgoraj našteti filmi in še veliko drugih, je preveč napihnjenih, da bi lahko mirno gledal. The Game Changers je boljši, kvalitetnejši, za marsikoga celo dovolj kredibilen. Pa je res?

 

 

O dokumentarnem filmu
Z izjemno zgodbo v filmu The Game Changers, ki nagovarja predvsem moško publiko preko občutljive teme sposobnosti erekcije in pravo mešanico čustev ter vpletanju svetovno znanih športnikov, režiser skuša vplivati na gledalca, da izklopi razum in pusti, da ga film čustveno prevzame.  Kar vrhunskemu režiserju, James Cameronu (ki je eden izmed najboljših filmskih ustvarjalcev  in režiser najdobičkonosnejših  filmov vseh časov –  Titanik in Avatar) tudi uspe.

S pomočjo vplivanja na čustva gledalcu, skuša film povedati, da je rastlinska hrana »superfood«, hrana živalskega izvora pa »strup«.

 

 

Prehranski Hollywood in ne dokumentarec

Seveda, dobri filmi morajo vplivati na nas in pustiti določen vtis, da o njemu govorimo in ga priporočamo naprej. Od dokumentarnih filmov pa vendarle pričakujemo, da nam bodo povedali nekaj novega in nas izobrazili.  Z manjšo kritiko namreč predpostavljamo, da so informacije preverjene in pravilne.

 

Če so v dokumentarnem filmu svetovno znane osebe in doktorji medicine, kot v The Game Changers, pa vse skupaj zgleda precej verodostojno.

 

Vse to je le dobra zgodba

Način prikaza dokazov močno spominja na knjigo Kitajska študija. Poznate koncept te knjige? Večina šokantnih podatkov iz knjige Kitajska študija, ki naj bi bili znanstveni, je pridobljenih po vzorcu opazovanja statističnih podatkov in ujemanja le teh.

 

Na primer, če primerjamo število sončnih dni v mesecu s številom poškodb pri zunanjih športih, lahko vidimo, da število poškodb pri zunanjih športih narašča premo sorazmerno s številom sončnih dni v mesecu. Poznavanje tematike in logika nam povesta, da sta to le dva zanimiva podatka, ki nista združljiva.

Hitro pa se lahko najde oseba, ki bo začela trditi, da na podlagi zgornje študije lahko sklepamo, da sončni dnevi negativno vplivajo na športnike. Temu sledi, da je raziskava xyz ugotovila, da so treningi v oblačnem vremenu za kar xy boljši od treningov v sončnem vremenu. Se še komu takšno posploševanje zdi neumno? No, takšne načine zaključkov, v dokumentarnem filmu The Game Changers, vidi stroka in želim, da to veste tudi vi.

 

 

The Game Changers  je poln napak

Trije igralci Miami Dolphins pridejo do zdravnika, da preverijo svoje delovanje endotelne funkcije – ta nam pove v kakšnem stanju so naše žile. Poslužijo pa se testa, ki niti ni znanstveno potrjen. Nemudoma se mi postavi vprašanje: »kako lahko pričakujemo legitimne končne podatke, ko se že na samem začetku poslužijo preizkusa, ki ga znanost ne priznava kot metodo za pridobitev relevantnih vrednosti.« Takšen preizkus nekateri smatrajo kot pravi posmeh znanosti ter navedeno podkrepijo s primerom:

Če bi bilo dokazovanje in odkrivanje znanosti tako preprosto, bi se lahko v znanost podali že v osnovni šoli. Potrebno pa je veliko, veliko več. Od zagotovitve dvojne sleposti vzorca, do standardizacije merjenja  in ne nazadnje uporabe vsaj nekih osnovnih znanstvenih metod.

Prav tako so bili pri prvotnih meritvah v dokumentarcu spregledani tudi drugi dejavniki, ki imajo velikanski vpliv, kot na primer spanec, treningi, hidratacija, stres in kaj so jedli tisti dan. Vsakemu poznavalcu  je tako jasno, da takšen test ni relevanten pokazatelj endotelne funkcije.

Na tem mestu sem z ogledom dokumentarnega filma prekinil. Naslednji dan sem si še enkrat ogledal ti. test endotelne funkcije in po njem ponovno prenehal z gledanjem. Na tej točki mi je postalo jasno, da se je dokumentarni film potrudil in skril vse manjše in znane prehranske napake in jih zapakiral v izjemno močno manipulacijsko orodje – izkrivljanje znanosti!

 

 

Posmeh znanosti

Če bi bil znanstvenik, bi me po vsej verjetnosti bolelo, ko bi si ogledal takšen dokumentarni film. Že sedaj mi ni vseeno, ko vidim, kako se zlorablja besedne zveze »znanost« z namenom zavajanja. Ste opazili kolikokrat se v filmu The Game Changers pojavijo takšne besedne zveze? Vse te številne raziskave želijo prikazati navezavo na izjemno zanesljive vire podatkov, ki pa so v večini primerov čisto nekaj drugega in v drugem kontekstu, kot trdijo v filmu.

Raziskavo z naslovom Postprandial hypertriglyceridemia impairs endothelial function by enhanced oxidant stress, v filmu uporabljajo kot trditev, da obrok z mesom (piščanec ali govedina) zgosti kri in oslabi pretok krvi. V resnici pa zgornja raziskava ugotavlja razliko med visokomaščobnim obrokom in nizkomaščobnim obrokom in v nobeni točki ne omenja razlike med vplivom rastlinskih in živalskih živil v obroku, na katero se sklicujejo v filmu!
Napake se dogajajo, pa tudi, če gre za enega najboljših režiserjev našega časa in za dokumentarni film o prehrani z največjim proračunom do sedaj. Problem je, da je tudi v tem dokumentarnem filmu toliko napak, da to ni več naključje ampak vzorec. Vzorec, ki nakazuje, da so te napake notri z razlogom, da gledalca zavede.

 

 

Napake filma The Game Changers
Upam, da se razumemo, da nimam toliko časa, da bi vam obelodanil vsako napako po celem filmu. Teh napak je ogromno in vsako je potrebno razložiti in podkrepiti z dokazi. Zavedam se tudi, da vi nimate toliko časa, da bi brali blog s 30 stranmi, zato bom spodaj na hitro naslikal nekaj najbolj očitnih in lahko razumljivih zmot.

 

1.     ZMOTA

Na podlagi česa so v filmu The Game Changers nakazovali, da si uspešnejši športnik, če nehaš jesti meso? Izpostavili so nekaj uspešnih posameznikov, ki naj bi zaradi rastlinske hrane postali boljši športniki. Lahko bi šel od osebe do osebe in vsakega posebej obravnaval ampak recimo, da verjamem taki posplošitvi.

 

So mogoče pozabili na športnike, kateri trdijo, da jim je rastlinska prehrana škodovala? Najbolj znani so Cam Newton, Tim Shieff, Carl Lewis… Oni prav tako lahko dokažejo, da so zaradi rastlinske prehrane sedaj slabši športniki.
Če že posplušujete, posplušujte na obe strani – ne samo na eno!

 

Timothey Shieff je bil prvotno celo del filma The Game Changers, iz katerega je bil kasneje izrezan. Še pred uradnim izidom filma je Timothey prenehal z brezmesno dieto. Za slabo zdravje je krivil vegansko dieto.

 

2.     ZMOTA

Zanimivo, kako bi film The Game Changers rad prikazal, da rastlinska hrana pomaga pri hitrejši regeneraciji športnika. Če vzamemo za primer nekaj teh športnikov iz filma, ki naj bi hitreje okrevali…Chris Paul, Derrick Morgan, Novak Djoković. So bili pred kratkim poškodovani, so ta trenutek poškodovani ali pa so celo zaključili svojo športno pot takoj po poškodbi. Naključje? Le kje je sedaj ta hitrejša regeneracija, ki v znanstveni literaturi ni in ne more biti podprta.

 

3.     ZMOTA

Filmsko ustvarjen občutek, da je rastlinska prehrana superiorna je vrhunski, vendar znanost tega (še) ni potrdila. V filmu želijo prikazati, da je vse to že potrjeno. Znanstvenik v filmu na primer trdi, da so živila živalskega izvora škodljiva, a ni pokazano koliko znanstvenikov se z njim ne strinja.
Neka raziskava lahko pokaže določene škodljive učinke živil živalskega izvora (npr. slavno rdeče meso), na drugi strani pa je kup raziskav, ki kažejo drugače.

 

V znanosti, še posebej v prehranski znanosti, je nekaj sivih območij, ki potrebujejo nadaljnje raziskovanje. Svobodno interpretiranje dosedanjih odkritih znanosti je lahko napačno, zato je potrebno biti previden. Še posebej previdni bodite do ljudi, ki ne zaupajo v znanost. Takšnim raje zaželite vso srečo in kmalu boste lahko ugotovili, da na svet gledajo z zaprtimi očmi.

 

4.     ZMOTA

Celoten dokumentarni film The Game Changers nakazuje, da je večina ljudi pod vtisom, da dober rezultat v športu in telesna energija prihajata iz beljakovinske hrane. V športu sem praktično celo svoje življenje in so zelo redki primeri, ko sem slišal takšne zaključke. Pravzaprav ne poznam osebe, ki bi mislila ali me vprašala v zadnjih 5 letih, če energija prihaja iz beljakovin. Ne vem, mogoče imajo takšno mišljenje v Ameriki, pa še v to močno dvomim.

 

5.     ZMOTA

Gladiatorji niso jedli mesa. Kaj je to res? V filmu The Game Changers prikažejo citat raziskave, ki to ni. Tisto, kar nam pokažejo v filmu, ni raziskava ampak je citat članka, ki ga je napisal Andrew Currey. Še huje je, da v tem članku, ki ga v filmu navajajo kot vir, ni v nobenem stavku omenjeno, da gladiatorji niso jedli mesa.

Lahko se še naprej sprašujemo kaj so jedli gladiatorji ampak jasno je le dvoje. Gladiatorji so jedli tisto, kar so jim dali, ker neke svobodne izbire tudi niso imeli. In še, gladiatorji nikakor niso bili izklesani športniki, temveč bolj ali manj zamaščeni borci, katere je maščoba ščitila pred poškodbami vitalnih organov.

 

6.     ZMOTA

V filmu The Game Changers naredijo (spet) napačen preizkus, ki naj bi dodatno podkrepil, da gladiatorji niso jedli mesa. Preizkus s plamenom, ki se bo obarvalo rdeče, če je količina elementa stroncija dovolj visoka – to pomeni, da je oseba pojedla veliko rastlin. Če bo plamen ostal moder, bo obratno.

Če odmislimo, da so bile kosti, na katerih je bil preizkus opravljen, dolga leta izpostavljene določenemu okolju, ki bi lahko imel vpliv na goreči plamen…
Problem te študije je natančnost. S tako enostavnim preizkusom nič ne moremo natančno izmeriti, še najmanj pa koliko mesa, če sploh, je oseba pojedla. Za primer vam lahko navedem količino stroncija (ta element obarva plamen) v mesojedi prehrani (100 do 300 ppm), vsejedi prehrani (150 do 400 ppm) in zeliščni oziroma vaganski prehrani (400 do 500 ppm).

Torej, s tako podobnimi številkami ppm pri različnim prehranskih režimih, res ni mogoče razsojati z metodo, ki je dvostranska – moder ali rdeč plamen.

Prav tako imajo mehkužci in druge školjke visoke vrednosti elementa stroncija in če bomo redno uživali takšno hrano, nas lahko s testom barvnega plamena, označijo za vegane.
Torej s tem ne dokažemo ničesar!

 

7.     ZMOTA

Connor McGregor je izgubil proti Nate Diaz. Connor McGregor je takrat na veliko jedel meso, Nate Diaz pa rastlinsko prehrano. Na tem mestu dokumentarni film napihuje zgodbo iz različnih smeri in pokažejo na krivca, meso.

 

Pozabijo pa omenit, da je bil takrat Connor McGregor skoraj 10kg lažji od nasprotnika, kar pomeni, da je bil za kar 2 kategoriji lažji. Sprašujem se, kolikokrat v zgodovini vseh športov se je zgodilo, da je bila takšna premoč v teži tekmovalca…ampak ne, za filmske ustvarjalce je glavni krivec meso. O veliki premoči v telesni teži tekmovalcev pa niti stavka.

 

8.     ZMOTA

Film The Game Changers bi rad prikazal, da so beljakovine iz rastlin boljše kakovosti od beljakovin iz mesa. Kljub temu, da je za moje pojme zgornja trditev že preveč prežvečena tema in ni niti kančka dvoma, da je trditev napačna, jo bom vseeno še enkrat razložil.

 

Beljakovina je sestavljena iz skupkov aminokislin. Za človeško telo je pomembno, da iz teh aminokislin dobi esencialne aminokisline, to so tiste aminokisline, ki jih telo samo ne more sintetizirati. Če primerjamo beljakovine oziroma sestavo beljakovin iz rastlinskih in iz mesnih virov, vsebujejo mesni viri vse esencialne aminokisline, zato so beljakovine iz mesa veliko kakovostnejše od rastlinskih. Če bi želeli z rastlinami doseči takšno kakovost aminokislinske sestave, moramo kombinirati različne rastlinske beljakovine.

 

“Kakovost” beljakovin se nanaša na njihovo biološko uporabnost in na sposobnost telesa, da te beljakovine prebavi. Da nekoliko poenostavim, jajce velja za popolno beljakovino, ki dosega 100% biološke vrednosti. Biološka vrednost beljakovin je razmerje med izkoristljivo in skupno količino prebavljenih in absorbiranih beljakovin. Govedina ima 92%  kakovost oziroma biološko vrednost (BV). Vse beljakovine iz rastlin pa so daleč zadaj po biološki vrednosti. Mesnim virom beljakovin se še najbolj približa rdeči (ledvični) fižol, ki ima 54% BV.
 

9.     ZMOTA

Pri 26. minuti dokumentarnega filma The Game Changers nas presenetijo s podatkom, da lahko vsak poveča sposobnost svojega telesa z enostavnim trikom. Pri kolesarjenju lahko zdržimo kar za 22% več časa ali pa povečamo svoj maksimalni potisk s prsi (benč pres) za 19%. Kako? Enostavno popijemo sok rdeče pese!

Vem, da je med mojimi bralci veliko športnikov, ki lahko ta preizkus opravijo sami. Če je tvoj maksimalni benč pres danes 100kg, lahko jutri po velikem kozarcu rdeče pese dvigneš 119 kilogramov.

Seveda je tukaj nekaj znanstvenih člankov, ki govorijo o možnosti izboljšanja performansa na podlagi fosfokreatina oziroma kreatin-fosfata…nisem pa našel študije, ki bi vsaj delno opravičevala te strašne obljube o povečani telesni sposobnosti.

Se vam ne zdi, da bi takšno odkritje oznanile vse večje medijske hiše? Mogoče bi takšno odkritje kandidiralo celo za največje nagrade v znanosti… Ampak film je narejen tako, da nam logično razmišljanje preplavijo čustva in takrat ne pomislimo kakšne neumnosti nam lahko prodajo.

 

10.     ZMOTA

Dokumentarec The Game Changers se ponovno vrne na 3 športnike, ki so jih najprej testirali za endotelno funkcijo. Tokrat bi radi dokazali, da imajo vegani višje vrednosti testosterona ter večjo erektilno sposobnost.

Podobno kot pri prejšnjem testu, se tokrat spet odločijo za test, ki nima nobene veze z znanostjo in to celo omenijo v filmu. Test ne upošteva nobenih osnovnih navodil za izvedbo znanstvenega preizkusa, niti ne upošteva ali poskuša nadzirati ključnih spremenljivk, kot so spanec, utrujenost mišic, volumen treninga, stres, hidracijski status, stanje soli, uživanje alkohola, anamneza ali genetska nagnjenost.

 

Taktično izpuščajo pomembno razliko med vegani in jedci mesa. Medtem ko so nekatere študije ugotovile, da je skupni testosteron večji pri veganih, pa številne raziskave kažejo, da je bil globulin, ki veže spolne hormone, tudi pri veganih bistveno višji. Ker se SHBG (Sex hormone-binding globulin) veže na spolne hormone (testosteron), je bila dejanska količina prostega testosterona enaka med vegansko in mesno prehranjevalno skupino.

Nato pa se film nasloni še na mlečno industrijo in citira študijo, ki je bila izvedena na 7 moških, kateri pijejo mleko izključno brejih krav. Namen te študije je bilo ocenjevanje vpliva mleka brejih krav in nikakor ni in ne more biti reprezentativni vzorec za uživanje mleka kot celote.
 

11.     ZMOTA

Naslednjo napako v filmu citiram: »raziskave so pokazale, da ljudje, ki nadomeščajo živalsko hrano z rastlinsko hrano z visoko ogljikovimi hidrati, doživijo povprečni padec ravni kortizola za 27%.«

Njihova trditev je pravzaprav šolski primer idioma cherry picking. Gre se za selektivno izbiranje dokazov za namen potrditve določene teze. Ponovno je to primer izkrivljanja znanosti. V originalni študiji iz leta 1987 s skrajšanim naslovom Diet-hormone interactions ugotavljajo, da razmerje med beljakovinami in ogljikovimi hidrati v prehrani ljudi močno vpliva na raven kortizola in testosterona.

 

Nič pa ne piše o tem, da bi bilo potrebno živalske beljakovine nadomeščati z rastlinskimi. Študija zaključuje, da je treba zaužiti več ogljikovih hidratov v primerjavi z skupnimi beljakovinami, da bi zmanjšali kortizol in povečali testosteron.

 

 

Vegani so bolj zdravi od povprečnega vsejeda

Da ne bo kdo mislil, da je bil zgornji zapis kakorkoli usmerjen proti veganom! Rastlinska hrana je zdrava in nam lahko pomaga pri preventivi praktično vseh mogočih bolezni. Prav tako, kot velja za meso, pa je potrebno rastlinsko hrano izbirati tako, da bo čim manj predelana in neoporečna. Če bi vsi izbirali pravo hrano, bi imeli več zdravja. Naj bo to vegan, vsejedec ali izključni mesojedec.

 

Kako zaključiti članek o dokumentarnem filmu, ki vsebuje toliko nepravilnosti? Vsekakor bom vesel, če bo zaradi tega filma več ljudi začelo izbirati rastlinsko hrano namesto predelane. Vesel sem tudi, da film pokaže širši množici, da se lahko tudi z rastlinsko hrano poseže po vrhunskih rezultatih. Če film ne bi imel mesofobije (ja, pravkar sem si izmislil bolezen za vse napake filma), bi bil verjetno eden izmed bolj kvalitetnih.
Dokler pa se v medijih pojavlja takšna enoznačna manipulacijska vsebina, se čutim dolžnega, da se nanjo odzovem in povem svoje mnenje. Upam, da bo zgornji zapis, pri povprečnemu gledalcu vzbudil vsaj malo dvoma in raziskovalne žilice za preverjanje dejstev s katerimi senzacionalistično postreže dokumentarni film.

 

 

Tadej Jurman, fitnes trener FZS, prehranski svetovalec in NLP praktik

V kolikor te zanima sodelovanje z menoj, me lahko kontaktiraš TUKAJ. Vabim te tudi na zavihek osebno trenerstvo.