Gripa, prehlad ipd. obolenja so na pohodu in prodajalci superživil si manejo roke.
Spirulina, Goji jagode, chia semena, kokosova voda, ječmenova trava, chlorella, moringa, šatavari ipd. eksotična živila, ki vsebujejo določene sestavine, ki naj bi bile boljše od naših domačih živil, so po mojem mnenju nič drugega, kot zelo dober marketing.

Kaj pa sploh je superživilo?
Uradna (prehranska) definicija izraza ne obstaja! Od leta 2006 so zdravstvene trditve na živilih v skladu s členom 10(1). Uredbe (ES) št. 1924/2006, prepovedane. Osebno menim, da je uporaba termina superživilio, ki v znanstvenih krogih ne obstaja oziroma ni določen, podobno zavajanje kupca kot so zdrastvene trditve na živilih.

Domače in lokalno superživilo?
V Sloveniji imamo dovolj “svojih” živil, ki bi jih lahko v tujino prodajali kot SUPERživila. Rdeča pesa, kislo zelje, repa, brokoli, čebula, česenj, rožmarin, čemaž, peteršilj, ajda, grah, korenje, oves, borovnice, brusnice, maline, ribez, grozdje…lahko bi še dolgo naštevali in zagovarjali “naša domača” SUPERživila ampak noben trgovec nam jih ne bo mogel prodati za takšno ceno, kot nam lahko prodajo živilo iz Tajske za katerega še nikoli nismo slišali. “Vemo” samo, da ga vsi uporabljajo in nekaj že mora biti na tem, kajne?!
Verjemite mi, da bi v primeru dobre oglaševalske kampanje tudi potica lahko postala svetovni fenomen in bi jo lahko začeli klicati SUPERživilo. Živimo namreč v času, v katerem je vse več naročenih znanstvenih študij. Z dobro opravljeno znanstveno raziskavo pa lahko vplivamo na mnenje strokovnjakov in ti strokovnjaki vplivajo na mnenje medijev iz katerih pa širša javnost dobiva večino informacij. Naj bo določena informacija še tako čudna in neverjetna…če jo bomo slišali iz 10 različnih virov, ji bomo kmalu verjeli. Prav tak proces zavajanja javnosti, ki je, zaradi previdnostnih ukrepov, sicer danes že precej težje izvedljiv, je bil leta 1955 povod za eno največjih prehranskih zarot v zgodovini človeštva. Ancel Keys je s pomočjo manipulacije podatkov priredil končno sliko svojega raziskovalnega dela in zaključil, da nasičene maščobe in holesterol predstavljajo tveganje za zdravje. Več o tej temi pa v enem izmed naslednjih blogov.

Bodite boljši od večine in prihranite pri superživilih!
Dajte prednost lokalnim živilom in če imate potrebo po zvišanju določenega hranila, se pozanimajte katera LOKALNA živila to hranilo vsebujejo. Nobene potrebe ni, da bi identično hranilo (npr. vitamin C) plačali kar 10x več, kot je cena tega hranila pri domačih, lokalnih pridelovalcih hrane. Ker je vitamin C daleč najbolj prodajan vitamin, naj vam dam primer. Priporočen dnevni vnos (RDA) za vitamin C je od 45 do 120mg. Z eno papriko na dan bomo RDA za vitamin C dosegli in celo presegli. Prav tako ima paprika precej drugih pomembnih hranil, ki so potrebne za zdravje. Na drugi strani pa imamo camucamu, ki vsebuje največ vitamina C med vsemi sadeži na zemlji ampak ne razumem zakaj bi bilo to za nas zdravo in pomembno. To SUPERživilo ima na 100gramov kar 6000mg vitamina C, kar pomeni 100x več od limone. Zares potrebujemo takšne ekstreme? Sliši se zelo mikavno in če raste še na tako nedostopnem delu sveta kot je amazonski pragozd, potem je prav gotovo eliksir življenja. Šalo na stran! Prej kot navdušenje nad takšnimi SUPERživili, bi vam priporočal skrajno previdnost. Pa ne samo zaradi predoziranja določenega hranila (v tem primeru vitamina C). Posebno previdnost bi posvetil dogajanju na mikrobiološkem nivoju, torej prebavi.

Več SUPERživil, večji strah
V našem prebavnem sistemu imamo približno 2 kilograma živih bakterij. Ocenjujejo, da jih je 10 na 14 potenco. Naše prehranjevalne navade direktno vplivajo na te bakterije in s tem odločamo katere bakterije v našem prebavnem sistemu se bodo bolj in katere manj namnožile. Verjetno iz tukaj izhaja pregovor – si to, kar ješ. Raziskave vseh teh črevesnih bakterij še potekajo ampak nekaj je zagotovo res. Slovenci se prehranjujemo drugače od prebivalcev držav iz katerih prihajajo SUPERživila. Črevesne bakterije povprečnega Slovenca pa so precej drugačne kot jih imajo prebivalci okoli amazonskega pragozda iz koder izhaja naše SUPERživilo camucamu. Zato težko tečemo, da na zdravje domorodcev amazonskega pragozda vpliva samo eno živilo. Pravzaprav je logično, da zdravje ni odvisno samo od prehrane. Je torej smiselno in zdravo, da se poslužujemo hrane iz druge strani sveta, ker je ravno takšen trend?

Ni vse smo slabo
Če zbolimo, se naša prioritetna lista nekoliko spremeni. Ker je zdravje naše največje bogastvo, bomo naredili vse, da si ga povrnemo. Tukaj je smiselno, da poiščemo SUPERživila, ki nam lahko pomagajo. Zaradi možnih zapletov vam svetujem, da se posvetujete s prehranskim svetovalcem.

Za konec pa, bolj za šalo kot zares, uvajam termin supertrener…iščem le še eksotične trenerje in trenerke ter milionarja, ki bo financiral našo marketinško kampanjo. Skupaj s superživili bomo zagotovo naredili iz vas superčlovka, ki bo vladal supersvetu.