Ne obstaja! To bi bil kratek povzetek, ki se po navadi naredi na koncu. Tokrat sem vam ga serviral na samem začetku. Moj namen pa je bil, da se streznite. Streznite iz sanj, ki vam jih servirajo mediji.
Že desetletja nas zasipajo s pretiranim in lažnim oglaševanjem kako si lahko v nekaj dneh preoblikuje postavo. Z nekaj tabletkami pa uredite prebavo. Z dodatkom tega ali onega praška pa tako ali tako ni zdrave prehrane. Vendar niso krivi samo mediji…
Komu zaupati, da nam napiše jedilnik?
Pred 10 leti so nas na faksu živilstva in prehrane pri predmetu Osnove prehrane učili o prehranski piramidi, ki je nastala v letu 1992. Vse lepo in prav, če ne bi pozabili povedati, da so praktično vse razvite države prehransko piramido že zamenjale ali ukinile. Michelle Obama je leta 2005 v ZDA uvedla prehranski krožnik, ki je bil boljši od večine piramid. Vendar tudi prehranski krožnik, podobno kot vse prehranske piramide pred in po njem, je dobil preveč strokovnih kritik.
prehranski krožnik namesto prehranske piramide, ki je bil uveden z namenom boljše predstave
Prehranski strokovnjaki se odločajo vsak po svoji vesti in prehrano razlagajo z različnimi orodji. To je dobro, če je teh orodij točno toliko kot jih premore prehranska znanost. Če pa določen prehranski strokovnjak iz torbe z orodjem vleče samo kladivo in z njim želi odpraviti vsako prehransko težavo, imamo problem. Danes je to kladivo LCHF (tj. nizko ogljiko hidratna dieta z veliko maščobami). Pred desetletjem pa je bilo najpogostejše orodje prehranski strokovnjakov ravno nasprotno, torej dieta brez maščob. Imamo še kar nekaj prehranskih strategij, ki sem jih tokrat poimenoval kar orodja. Zelo močno orodje je tudi veganstvo. Naslednje orodje je lahko ločevalna dieta ali pa dieta po krvni skupini. Pravi prehranski strokovnjak ne sme biti omejen s prepričanji. V njegovi torbi z orodjem morajo biti na razpolago vsa najnovejša orodja in ta orodja mora nutricionist znati uporabiti.
Človeška metabolna mikrobiotska mreža povezav, ki jo je osnova Sung s sodelavci (2017).
Kako naj vem, kakšno orodje naj uporabim?
To je ključno vprašanje s katerim se ukvarjamo vsi, ki nas prehrana zanima. Na trgu pa obstajajo tri močne trgovine z orodjem. Ne, to niso prehranska dopolnila, niti super živila. Test intolerance na živila je prva trgovina z orodjem, ki nam pokaže katera živila so potencialno manj ustrezna za naš prebravni sistem. Presenečen pa sem, da javnost v Sloveniji tako malo ve o nutrigenomskem testu in testu črevesnega mikrobioma. Obe trgovini z orodjem nam razkrijeta glavne značilnosti naših zdravstvenih in prehranskih posebnosti. Naših, ne od soseda, ne od Evropejcev, ne od xy populacije. Tako nutrigenomski kot mikrobiomski test imata še veliko potenciala za razvoj in prepričan sem, da bosta v prihodnosti lahko v večji meri narekovala naše prehranske smernice. Zaenkrat pa znanost še ni toliko napredovala, zato se pridružujem mnenju ustvarjalcev popularne angleške serije »How to stay young« , ki so mnenja, da kljub izjemno hitrem napredku znanosti, personalizacija jedilnikov z dragimi testi, še nima bistvene prednosti pred splošnimi in posodobljenimi prehranskimi smernicami.
Splošne smernice, so še vedno povprečje celotnega prebivalstva!
Se zavedate, da so vsa priporočila pri prehrani narejena za povprečne ljudi? Poprečen človek pa praktično ne obstaja. Povejte azijcu kakšen je RDA (ang. priporočen dnevni vnos) za alkohol, če alkohola ne more prebaviti ali pa svetujte eskimu koliko zelenjave in sadja mora pojesti, če že tisočletja na severu vladajo drugačne razmere za življenje. Vsak ima namreč svojo unikatno zgodbo in priporočen vnos npr. kofeina mu ne koristi, če v telesu nima encima za razgradnjo kofeina. To je namreč eden od razlogov zakaj na nekatere kofein deluje bolj kot na druge.
Potrebno je torej ugotoviti katera živila so za nas sprejemljiva in v kolikšni meri, da jih bomo znali umestiti v naš jedilnik. Logično je, da se bomo izogibali tistim živilom, ki nam povzročajo prebavne težave. Pri svojih strankah opažam, da nekateri že poznajo tista živila, ki jim povzročajo probleme pri prebavi. Žal pa se večina ne odloči, da bi ta živila izločili iz prehrane. Kot razlog navajajo, da niso prepričani, da so zares kriva ta živila. Torej potrebujejo samo potrditev domneve. Ali pa znanstveno utemeljen razlog za izločanje določenega živila iz prehrane.
Navada je železna srajca
Star pregovor, ki še kako drži v prehrani. Ta pregovor je tudi glavni razlog, da sem dokaj hitro ugotovil, da je pisanje jedilnikov precej težja naloga kot se zdi na prvi pogled. Ste že poizkusili prepričati babico, da določeno živilo 
zamenja, ker ni zdravo? No, podoben upor lahko pričakujete od klienta, ki že 30 let ne je zajtrka, vi pa ga prepričujete kako pomemben je zajtrk za začetek dneva. Mogoče je res pomemben za povprečnega človeka. Za nekoga, ki povsem dobro deluje brez zajtrka že 30 let in nima prehranskih motenj, pa ne vidim razloga, da bi ga silili z zajtrkom.
Navadimo pa se tudi na dolčen izbor živil. Vzporednice med debelostjo znotraj družine in izbiro živil z visoko energijsko vrednostjo, so jasne. Kljub tej očitni povezavi pa se v današnjem svetu še vedno najdejo osebe, ki dvignejo roke nad takšnimi primeri in enostavno zaključijo, da je debelost pač podedovana. Vse več študij sicer res potrjuje to tezo, toda zakaj bi se že v naprej vdali v usodo? S pravo izbiro živil lahko spreminjamo tudi genom. Ja, prav ste slišali. Z vsem kar vnesemo v telo, vplivamo najprej na razvoj naših mikoorganizmov v prebavnem sistemu, ti. mikrobiom. Ves ta zapleten sistem prebave pa direktno vpliva tudi na naše izražanje genov, ki smo jih dobili od naših staršev.
